Sterilizacija in kastracija

Zaradi prevelikega števila mačk je ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu vsako leto zavrženih ogromno mačk. Mnoge med njimi končajo na grozljiv način (nesreče v prometu, zastrupitve, evtanazije zaradi prenapolnjenih zavetišč ipd.) in trpijo hude muke. S precej preprostim in rutinskim posegom, kot sta sterilizacija in kastracija, lahko prekinemo začarani krog in na ta način prihranimo veliko mačjih življenj in nepotrebno trpljenje.

Sterilizacija in kastracija sta operacijska posega, ki ju opravljamo veterinarji in na ta način preprečimo razmnoževanje živali. Pri sterilizaciji samici odstranimo jajčnike (ovariektomija) ali jajčnike in maternico (ovariohisterektomija). Pri kastraciji pa samcu odstranimo testisa. Sterilizirane mačke imajo precej manjšo možnost, da bi zbolele za rakom na seskih (še posebej, če so sterilizirane pred spolno zrelostjo), v popolnosti pa se s sterilizacijo izognemo raku na jajčnikih ali maternici in vnetju rodil, ki je lahko življenjsko nevarno. S kastracijo se izognemo pojavu raka na testisih in precej zmanjšamo možnost pojava raka na prostati. Kastrirani samci običajno ne markirajo svojega ozemlja in se ne potepajo, zato imajo veliko manj možnosti, da bi se poškodovali oz. poginili (prometne nesreče ipd.). Tako samce kot samice s kastracijo oz. sterilizacijo v veliki meri zaščitimo pred okužbo z mačjim aidsom in levkozo. Obe bolezni sta neozdravljivi in za mačke usodni. Prenašata se predvsem med pretepi in parjenjem.

Spodnje meje, kdaj se lahko mačke sterilizira oz. kastrira, ni. Vsekakor je priporočljivo poseg opraviti pred spolno zrelostjo, to je nekje pri štirih do šestih mesecih starosti. Pri prostoživečih mačkah posege opravljamo tudi prej, saj te živali nimajo skrbnih lastnikov, ki bi jih na operacijo pripeljali ob optimalnem času. Živali morajo biti pred posegom tešče, zato jim hrano umaknemo 8–12 ur (mladičem 4–6 ur) pred posegom, vodo pa dve uri prej. Živali po operaciji hitro okrevajo in so v domačo oskrbo odpuščene že isti dan. Zagotoviti jim moramo topel in miren prostor, da prvih nekaj dni preprečimo njihovo tekanje, skakanje ter lizanje rane in s tem morebitno infekcijo. Rano vsak dan skrbno pregledamo in preverimo, ali se pravilno celi (rana ne sme biti pordela ali otečena, šivi pa ne poškodovani). Samičkam se načeloma sedem do deset dni po posegu odstranijo šivi in s tem je sterilizacija popolnoma zaključena.

O sterilizaciji in kastraciji kroži kar nekaj ˝mitov˝ oz. zmotnih prepričanj:

• Mačke se po sterilizaciji oz. kastraciji zredijo.
Priporočljivo je, da mačke po posegu hranimo s hrano, namenjeno steriliziranim oz. kastriranim mačkam. Le-ta je kalorično prilagojena, saj se mačji metabolizem po posegu rahlo upočasni. Ob količinsko uravnani, kakovostni prehrani in zadostnem gibanju se vaša mačka ne bo zredila.


• Mačke po sterilizaciji oz. kastraciji ne lovijo več miši.
Sterilizacija in kastracija nimata nikakršnega vpliva na lovski nagon mačk.


• Samica mora imeti vsaj enkrat mladiče.
To je že davno preživeti mit. Za zdravje mačke je statistično najvarneje, če se sterilizacija opravi pred spolno zrelostjo.


• Mačke po sterilizaciji oz. kastraciji postanejo lene.
Po sterilizaciji oz. kastraciji se vsekakor zmanjša želja po teritorialnem vedenju in potepanju. To pa ne pomeni, da bo vaša mačka postala lena. Ostala bo enako energična in igriva.


• Sterilizacija in kastracija sta prevelik strošek.
Gre za enkraten strošek in je minimalen v primerjavi s stroški, ki se pojavijo zaradi morebitnih pretepov in poškodb ter hrane in vzreje mladičev.

 

vir: http://www.dzzz.si

O mačkah

  • Bolezni
    Mačji virus FIV FIV je kratica za Feline Immunodeficiency Virus in pomeni mačji virus imunskega primanjkljaja (če je komu lažje,…
  • Sterilizacija in kastracija
    Zaradi prevelikega števila mačk je ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu vsako leto zavrženih ogromno mačk. Mnoge med…