ZAKONODAJA
VIII. NADZORSTVO
42. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.
Nadzorstvo nad izvajanjem določb drugega in tretjega odstavka 11. člena, 12. člena ter prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alinee 15. člena tega zakona poleg oseb iz prejšnjega odstavka opravlja tudi policija.
Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.
43. člen
Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še te pravice in dolžnosti:
- ugotoviti identiteto skrbnika živali v primeru suma kršitve določb tega zakona ter kršitev po potrebi tudi fotografirati oziroma posneti, in pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja pravne in fizične osebe vstopiti v poslovne ali proizvodne prostore, ter vozila, kjer se nahajajo živali ali obstaja sum, da se nahajajo. Če mora inšpektor pri opravljanju nadzorstva pregledati stanovanjske prostore, pa pravna ali fizična oseba temu nasprotuje ali ni dosegljiva, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odredbo pristojnega sodišča;
- opravljati redne preglede vseh objektov, kjer se redi, goji ali se opravlja promet z živalmi, prireditve, razstave in trgovine z živalmi ter zavetišč in hotelov za živali;
- začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona. Za začasno odvzete rejne živali uradni veterinar odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če pa to ni možno, se živali trajno odvzamejo in prodajo ali usmrtijo. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se izplača skrbniku živali. Za odvzete hišne živali, razen za živali prosto živečih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom tega zakona. Za začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst uradni veterinar odredi začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če je bila žival oddana novemu skrbniku, je v primeru pravnomočno odpravljene odločbe o odvzemu živali dosedanji skrbnik živali upravičen do odškodnine, ki jo uveljavlja pred pristojnim sodiščem;
- odrediti odpravo nepravilnosti pri izvajanju tega zakona;
- odrediti usmrtitev ali zakol živali na stroške skrbnika, če gre po mnenju veterinarja za neodpravljive bolečine ali poškodbe, ali če gre za nevarno žival;
- prepovedati opravljanje dejavnosti imetniku zavetišča, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
- odrediti plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo skrbniku ali zavetišču oziroma občini, če ni zagotovila zavetišča;
- odrediti zavetišču namestitev in oskrbo psa, ki ogroža okolico, če skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti ali ni znan ali dosegljiv;
- odrediti zavetišču ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščene živali.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena);
2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona;
5. opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena);
11. usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona;
12. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 27. člena tega zakona;
13. opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena);
14. ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona;
15. se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena).
Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
46. člen
Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);
2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
6. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena);
8. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena);
10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
12. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen);
Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
46.a člen
Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot pristojna veterinarska organizacija ne vnese predpisanih podatkov v centralni register psov (prvi odstavek 6. člena);
3. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
4. ne prepreči napak v reji v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
5. ne zagotovi ločene namestitve živali v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
6. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena tega zakona.
Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
Ta pravilnik določa minimalne pogoje za zaščito hišnih živali.
2. člen
(izrazi)
Za potrebe tega pravilnika imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1. hišne živali so živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku, in so:
a) določene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L št. 146 z dne 13. 6. 2003, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109),
b) živali drugih prosto živečih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo prosto živečih živalskih vrst;
2. gojitev je gojitev, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti;
3. prireditev je vsak javni dogodek z namenom razstavljanja, ocenjevanja ali tekmovanja hišnih živali, nastopi in razstave potujočih hišnih živali ter druga organizirana zbiranja hišnih živali na javnih mestih;
4. predstava je gledališka ali kakršna koli druga kulturno umetniška predstavitev, v kateri se uporabijo ali v kateri nastopajo hišne živali;
5. snemanje pomeni postopek izdelave avdiovizualnega dela (za posredno ali neposredno trženje), pri katerem se uporabljajo hišne živali.
II. SPLOŠNI POGOJI
4. člen
(naloge skrbnika hišne živali)
(1) Skrbnik hišnih živali mora storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali.
(2) Skrbnik hišnih živali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za živali z upoštevanjem etoloških normativov glede na vrsto živali in še posebej zagotoviti:
1. kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo;
2. ustrezno gibanje živali glede na vrsto;
3. ukrepe, ki preprečijo pobeg živali;
4. ustrezne bivalne pogoje in oskrbo v skladu s tem pravilnikom in predpisom, ki ureja bivalne razmere in oskrbo živali prosto živečih vrst živali.
5. člen
(bolne, poškodovane in onemogle živali)
Skrbnik hišnih živali mora zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, ter zagotoviti nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.
6. člen
(spremembe podatkov)
(1) Lastnik psa mora vsako spremembo lastništva psa ali spremembo svojega prebivališča pisno ali po elektronski pošti javiti pristojni veterinarski organizaciji v sedmih dneh od nastanka spremembe in priložiti ustrezen dokument iz drugega odstavka tega člena, pogin psa pa pisno ali po elektronski pošti javiti v roku 30 dni od pogina psa.
(2) Pristojna veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v Centralnem registru psov na podlagi:
1. računa,
2. kupoprodajne pogodbe,
3. ustreznega dokumenta o oddaji psa v ali iz zavetišča ali
4. izjave lastnika o spremembi lastništva psa, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
7. člen
(izguba in najdba živali)
(1) Izgubo hišnih živali tistih vrst, ki morajo biti označene v skladu s predpisi o veterinarstvu oziroma v skladu s predpisi o varstvu prosto živečih vrst živali in ohranjanju narave, mora skrbnik v roku treh dni prijaviti pristojni veterinarski organizaciji oziroma najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube hišne živali ne prijavi v navedenem roku, se šteje, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
(2) Kdor najde žival, mora najpozneje v roku 24 ur:
1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali ali pristojni veterinarski organizaciji;
2. v primeru živali zavarovanih prosto živečih vrst upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali;
3. obvestiti skrbnika, če mu je znan.
V. POGOJI ZA POSEDOVANJE PSOV
25. člen
(prehrana)
Psu je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njegov zdrav razvoj. Mlade pse do šestega meseca starosti se hrani vsaj trikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj dvakrat dnevno, odrasle vsaj enkrat dnevno, stalno pa morajo imeti na voljo pitno vodo.
26. člen
(nega)
Psa je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje.
27. člen
(mladiči)
Mladičev ni dovoljeno odvzeti od psice pred dopolnjenim osmim tednom starosti.
28. člen
(bivanje psa na kraju brez naslova)
(1) Če bivalni prostor psa ni na stalnem ali začasnem naslovu skrbnika psa, mora biti na bivališču psa navedeno osebno ime in stalno bivališče skrbnika, v nasprotnem primeru se žival šteje za zapuščeno in se namesti v zavetišče.
(2) Za psa iz prejšnjega odstavka morata biti zagotovljena redna oskrba in ustrezno bivališče v skladu z določbami tega pravilnika.
VI. POGOJI ZA POSEDOVANJE DOMAČIH MAČK
34. člen
(prehrana)
Mačkam je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njihov zdrav razvoj, in sicer mladim mačkam do šestega meseca starosti vsaj štirikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj trikrat dnevno, odraslim pa vsaj dvakrat dnevno, stalno pa morajo imeti pitno vodo.
35. člen
(nega)
Mačke je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje.
36. člen
(mladiči)
Mladičev ni dovoljeno odvzeti od samice pred dopolnjenim dvanajstim tednom starosti.
37. člen
(bivalni prostor)
(1) Mačka mora imeti zagotovljen bivalni prostor, ki ji zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko in pred napadi drugih živali.
(2) Mačka, ki stalno biva v zaprtem prostoru, mora imeti na voljo primerno velik in zračen prostor z naravno svetlobo ter ustrezna pomagala, kot so plezala, igrače in podobno.
(3) Če živi mačka samo v zaprtih prostorih brez možnosti občasnega izhoda, mora skrbnik zagotoviti, da mačka ni sama in brez nege več kot 24 ur.
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
8. člen
Imetnik zavetišča mora imeti stalen in neposreden vpogled v register psov, in sicer v tiste podatke, ki so potrebni za iskanje
skrbnika psa po identifikacijski številki o cepljenju ali opisu živali ter za preverjanje lastništva živali.
Uradne ure v zavetišču morajo biti najmanj štiri ure vsak delovni dan, poleg tega mora biti organizirana stalna 24-urna
pripravljenost oziroma dežurstvo za sprejem živali v nujnih primerih. Dežurstvo ima imetnik zavetišča lahko organizirano
samostojno ali v sodelovanju z veterinarsko organizacijo, Centrom za obveščanje ali policijo, ki mora imeti telefonsko številko
dežurnega v zavetišču.
III. SPREJEM ŽIVALI
11. člen
Imetnik zavetišča sprejme obvestilo o zapuščeni živali, ga vpiše v evidenco, preveri, ali je žival na seznamu pogrešanih živali
in obvesti skrbnika, sicer pa zagotovi ulov in prevoz živali v zavetišče, če najditelj tega ne more storiti sam.
Imetnik zavetišča mora zagotoviti namestitev živali v zavetišče v roku 24 ur po sprejemu obvestila, če gre za poškodovano
žival, pa v roku 4 ur.
Če je zavetišče polno, se imetnik zavetišča lahko dogovori z najditeljem ali drugo zainteresirano osebo, da le-ta skrbi za žival v
času, dokler je zavetišče polno, oziroma zaprosi za pomoč drugo zavetišče.
Če je žival poškodovana, imetnik zavetišča zagotovi njen prevoz v veterinarsko ambulanto, po veterinarski oskrbi pa prevoz v
zavetišče.
V primeru, da je žival agresivna, najditelj ali imetnik zavetišča obvesti pristojno veterinarsko organizacijo. Enako se postopa v
primeru, če se pri živali utemeljeno sumi na steklino.
12. člen
Če se najde zapuščene prosto živeče domače mačke, imetnik zavetišča te živali sprejme, jim po potrebi zagotovi ustrezno
veterinarsko oskrbo, zagotovi sterilizacijo oziroma kastracijo in jih po okrevanju, če ni interesenta, ki bi jih prevzel v
skrbništvo, ustrezno označene vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev.
8. člen
Imetnik zavetišča mora imeti stalen in neposreden vpogled v register psov, in sicer v tiste podatke, ki so potrebni za iskanje
skrbnika psa po identifikacijski številki o cepljenju ali opisu živali ter za preverjanje lastništva živali.
Uradne ure v zavetišču morajo biti najmanj štiri ure vsak delovni dan, poleg tega mora biti organizirana stalna 24-urna
pripravljenost oziroma dežurstvo za sprejem živali v nujnih primerih. Dežurstvo ima imetnik zavetišča lahko organizirano
samostojno ali v sodelovanju z veterinarsko organizacijo, Centrom za obveščanje ali policijo, ki mora imeti telefonsko številko
dežurnega v zavetišču.
III. SPREJEM ŽIVALI
11. člen
Imetnik zavetišča sprejme obvestilo o zapuščeni živali, ga vpiše v evidenco, preveri, ali je žival na seznamu pogrešanih živali
in obvesti skrbnika, sicer pa zagotovi ulov in prevoz živali v zavetišče, če najditelj tega ne more storiti sam.
Imetnik zavetišča mora zagotoviti namestitev živali v zavetišče v roku 24 ur po sprejemu obvestila, če gre za poškodovano
žival, pa v roku 4 ur.
Če je zavetišče polno, se imetnik zavetišča lahko dogovori z najditeljem ali drugo zainteresirano osebo, da le-ta skrbi za žival v
času, dokler je zavetišče polno, oziroma zaprosi za pomoč drugo zavetišče.
Če je žival poškodovana, imetnik zavetišča zagotovi njen prevoz v veterinarsko ambulanto, po veterinarski oskrbi pa prevoz v
zavetišče.
V primeru, da je žival agresivna, najditelj ali imetnik zavetišča obvesti pristojno veterinarsko organizacijo. Enako se postopa v
primeru, če se pri živali utemeljeno sumi na steklino.
12. člen
Če se najde zapuščene prosto živeče domače mačke, imetnik zavetišča te živali sprejme, jim po potrebi zagotovi ustrezno
veterinarsko oskrbo, zagotovi sterilizacijo oziroma kastracijo in jih po okrevanju, če ni interesenta, ki bi jih prevzel v
skrbništvo, ustrezno označene vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev.
Zakon o veterinarskih merilnih skladnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
5. člen
(pomen izrazov)
14. imetnik oziroma imetnica živali (v nadaljnjem besedilu: imetnik živali) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) oziroma je trajno ali začasno odgovorna za živali;
6. člen
(pravice in dolžnosti imetnikov živali ter drugih oseb)
(3) Vsakdo ima dolžnost varovanja živali in ljudi pred boleznimi in okužbami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred posledicami reziduov v živilih živalskega izvora.
(5) Imetniki živali morajo izvajati ukrepe, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo.
(8 ) Fizične in pravne osebe morajo nemudoma obvestiti območni urad VURS ali veterinarsko organizacijo, če ugotovijo, da obstaja nevarnost za zdravje živali ali v zvezi s tem nevarnost za zdravje ljudi, brezplačno dati v zahtevanem roku podatke o zdravstvenem stanju živali, o varnosti živalskih proizvodov in krme in o uporabi zdravil ter o izvajanju ukrepov in omogočiti preveritev danih podatkov.
II. SKLADNOST
B. ŽIVALI IN BOLEZNI ŽIVALI
11. člen
(prijava)
(3) Lastnik psa mora v sedmih dneh od pridobitve prijaviti psa veterinarski organizaciji, ki to vnese v centralni register psov, ki se vodi pri VURS. Mladiča mora prijaviti najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti. Prijaviti je treba tudi pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi s psom.
12. člen
(sledljivost in dokumenti)
(1) Imetnik živali mora zagotoviti, da so živali na predpisan način označene in registrirane.
14. člen
(hišne živali)
(1) Za gojitev hišnih živali, hotel za živali in zavetišče za zapuščene živali morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji glede objektov, namestitve, oskrbe in zdravstvenega varstva živali; biti morajo pod veterinarskim nadzorom in registrirani pri območnem uradu VURS. Postopek se začne z vlogo imetnika živali oziroma nosilca dejavnosti. Z odločbo, izdano po preveritvi pogojev, se odloči tudi o največjem možnem številu odraslih hišnih živali.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:
1. posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste do vključno 30 dni v 12 mesecih na stanovanje;
2. ljubiteljsko rejo, ljubiteljsko vzrejo in ljubiteljsko gojitev drugih domačih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev.
C. ŽIVALSKI PROIZVODI
26. člen
(trupla poginulih živali in VHS)
(1) Imetniki živali oziroma druge fizične in pravne osebe morajo na predpisan način prijaviti pogin živali oziroma truplo živali organizaciji, ki izvaja veterinarsko higiensko službo (v nadaljnjem besedilu: VHS) kot javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti, in ji truplo poginule živali predati. Pred oddajo trupla morajo imetniki z njim ravnati na predpisan način.
IV. URADNI VETERINARSKI NADZOR
A. TEMELJNA DOLOČBA
55. člen
(splošno)
(1) Uradni veterinarski nadzor pomeni kakršnokoli obliko nadzora, ki jo VURS oziroma Skupnost izvaja zaradi preverjanja skladnosti, kot so spremljanje, posebni nadzor, preverjanje, revizija, inšpekcijski pregledi, drugi predpisani pregledi po tem zakonu, vzorčenje in analiza.
(2) Uradni veterinarski nadzor se izvaja v skladu z Uredbo 882/2004, izvajajo pa ga uradni veterinarji, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) Postopek inšpekcijskega pregleda se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo tovrstne preglede v RS.
VII. PRISTOJNOST
B. VETERINARSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
77. člen
(pristojni organ)
(1) Pristojni organ za izvajanje pregledov, uradnega veterinarskega nadzora in izvrševanja pooblastil po tem zakonu je VURS, če ta zakon ne določa drugače.
(2) VURS je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, ki izvaja upravne naloge po tem zakonu in nadzor nad izvajanjem veterinarske zakonodaje.
(3) VURS sestavljajo glavni urad, območni uradi in mejne veterinarske postaje.
(4) Ne glede na pogoje iz predpisov, ki urejajo organizacijo delovnih mest v organih državne uprave, imata območni urad VURS in MVP organizacijsko obliko urada.
(5) VURS vodi generalni direktor, ki je doktor veterinarske medicine in izpolnjuje pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka 84. člena tega zakona ter ostale pogoje po predpisih, ki urejajo tovrstna delovna mesta v državni upravi.
(6) Območni urad VURS vodi direktor območnega urada, ki je uradni veterinar.
(7) MVP vodi direktor MVP, ki je uradni veterinar.
(8 ) Območni uradi opravljajo upravne in nadzorne naloge. Za izdajanje odločb na zahtevo strank v skladu s tem zakonom so pristojni direktorji območnih uradov.
(9) VURS lahko izvajanje pregledov in posameznih nalog uradnega veterinarskega nadzora prenese na izvajalca nadzora, vendar pa ne more prenesti izvajanja ukrepov in sankcioniranja.
81. člen
(ukrepi in nadzor)
VURS v javnem interesu zagotavlja:
8. nadzor izvajanja zaščite živali;
82. člen
(neprekinjeno opravljanje veterinarskega nadzora)
(1) Kadar veterinarskega nadzora iz strokovnih ali organizacijskih razlogov ni mogoče organizirati v rednem delovnem času, v izmenah ali kako drugače ali takrat, ko je treba opraviti predpisane veterinarske preglede po tem zakonu izven rednega delovnega časa, VURS zagotovi dežurstvo ali stalno pripravljenost uradnih veterinarjev.
85. člen
(strokovne naloge in pooblastila uradnih veterinarjev)
(1) Uradni veterinar izvaja strokovne naloge in ima pooblastila iz tega zakona, poleg tega pa ima položaj, pravice, dolžnosti in pooblastila po predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(3) Uradni veterinarji ugotavljajo skladnost oziroma kršitve predpisov po uradni dolžnosti.
(4) Pri izvajanju strokovnih nalog in pooblastil ter uradnega veterinarskega nadzora ima uradni veterinar naslednje pravice in dolžnosti:
1. izvajati veterinarske preglede in uradni veterinarski nadzor po tem zakonu;
3. odrejati predpisane ukrepe v zvezi z boleznimi in zaščito živali;
7. odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti in prepovedati premike;
12. prepovedati rabo oziroma pečatiti poslovne prostore, naprave, priprave in sredstva pri subjektih pod veterinarskim nadzorom, če niso skladni z veterinarsko zakonodajo;
VIII. UPRAVNI POSTOPEK
92. člen
(upravni postopek)
(1) Zoper odločbo uradnega veterinarja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
(2) Pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov. Izjemoma sme organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, dovoliti, da se izvršitev odrejenih ukrepov odloži, če se ugotovi, da bi z izvedbo odrejenega ukrepa nastala nepopravljiva škoda, ki je drugače ni mogoče odvrniti, z odlogom pa zdravje ljudi in živali ni ogroženo.
(3) Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, ima uradni veterinar pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku.
(4) V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
96. člen
(1) Z globo od 400.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
6. ki ne ravna v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona;
8. ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
(5) Z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18., 21., 22., 24., 25. ali 26. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
5. člen
(pomen izrazov)
14. imetnik oziroma imetnica živali (v nadaljnjem besedilu: imetnik živali) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) oziroma je trajno ali začasno odgovorna za živali;
6. člen
(pravice in dolžnosti imetnikov živali ter drugih oseb)
(3) Vsakdo ima dolžnost varovanja živali in ljudi pred boleznimi in okužbami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred posledicami reziduov v živilih živalskega izvora.
(5) Imetniki živali morajo izvajati ukrepe, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo.
(8 ) Fizične in pravne osebe morajo nemudoma obvestiti območni urad VURS ali veterinarsko organizacijo, če ugotovijo, da obstaja nevarnost za zdravje živali ali v zvezi s tem nevarnost za zdravje ljudi, brezplačno dati v zahtevanem roku podatke o zdravstvenem stanju živali, o varnosti živalskih proizvodov in krme in o uporabi zdravil ter o izvajanju ukrepov in omogočiti preveritev danih podatkov.
II. SKLADNOST
B. ŽIVALI IN BOLEZNI ŽIVALI
11. člen
(prijava)
(3) Lastnik psa mora v sedmih dneh od pridobitve prijaviti psa veterinarski organizaciji, ki to vnese v centralni register psov, ki se vodi pri VURS. Mladiča mora prijaviti najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti. Prijaviti je treba tudi pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi s psom.
12. člen
(sledljivost in dokumenti)
(1) Imetnik živali mora zagotoviti, da so živali na predpisan način označene in registrirane.
14. člen
(hišne živali)
(1) Za gojitev hišnih živali, hotel za živali in zavetišče za zapuščene živali morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji glede objektov, namestitve, oskrbe in zdravstvenega varstva živali; biti morajo pod veterinarskim nadzorom in registrirani pri območnem uradu VURS. Postopek se začne z vlogo imetnika živali oziroma nosilca dejavnosti. Z odločbo, izdano po preveritvi pogojev, se odloči tudi o največjem možnem številu odraslih hišnih živali.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:
1. posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste do vključno 30 dni v 12 mesecih na stanovanje;
2. ljubiteljsko rejo, ljubiteljsko vzrejo in ljubiteljsko gojitev drugih domačih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev.
C. ŽIVALSKI PROIZVODI
26. člen
(trupla poginulih živali in VHS)
(1) Imetniki živali oziroma druge fizične in pravne osebe morajo na predpisan način prijaviti pogin živali oziroma truplo živali organizaciji, ki izvaja veterinarsko higiensko službo (v nadaljnjem besedilu: VHS) kot javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti, in ji truplo poginule živali predati. Pred oddajo trupla morajo imetniki z njim ravnati na predpisan način.
IV. URADNI VETERINARSKI NADZOR
A. TEMELJNA DOLOČBA
55. člen
(splošno)
(1) Uradni veterinarski nadzor pomeni kakršnokoli obliko nadzora, ki jo VURS oziroma Skupnost izvaja zaradi preverjanja skladnosti, kot so spremljanje, posebni nadzor, preverjanje, revizija, inšpekcijski pregledi, drugi predpisani pregledi po tem zakonu, vzorčenje in analiza.
(2) Uradni veterinarski nadzor se izvaja v skladu z Uredbo 882/2004, izvajajo pa ga uradni veterinarji, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) Postopek inšpekcijskega pregleda se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo tovrstne preglede v RS.
VII. PRISTOJNOST
B. VETERINARSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
77. člen
(pristojni organ)
(1) Pristojni organ za izvajanje pregledov, uradnega veterinarskega nadzora in izvrševanja pooblastil po tem zakonu je VURS, če ta zakon ne določa drugače.
(2) VURS je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, ki izvaja upravne naloge po tem zakonu in nadzor nad izvajanjem veterinarske zakonodaje.
(3) VURS sestavljajo glavni urad, območni uradi in mejne veterinarske postaje.
(4) Ne glede na pogoje iz predpisov, ki urejajo organizacijo delovnih mest v organih državne uprave, imata območni urad VURS in MVP organizacijsko obliko urada.
(5) VURS vodi generalni direktor, ki je doktor veterinarske medicine in izpolnjuje pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka 84. člena tega zakona ter ostale pogoje po predpisih, ki urejajo tovrstna delovna mesta v državni upravi.
(6) Območni urad VURS vodi direktor območnega urada, ki je uradni veterinar.
(7) MVP vodi direktor MVP, ki je uradni veterinar.
(8 ) Območni uradi opravljajo upravne in nadzorne naloge. Za izdajanje odločb na zahtevo strank v skladu s tem zakonom so pristojni direktorji območnih uradov.
(9) VURS lahko izvajanje pregledov in posameznih nalog uradnega veterinarskega nadzora prenese na izvajalca nadzora, vendar pa ne more prenesti izvajanja ukrepov in sankcioniranja.
81. člen
(ukrepi in nadzor)
VURS v javnem interesu zagotavlja:
8. nadzor izvajanja zaščite živali;
82. člen
(neprekinjeno opravljanje veterinarskega nadzora)
(1) Kadar veterinarskega nadzora iz strokovnih ali organizacijskih razlogov ni mogoče organizirati v rednem delovnem času, v izmenah ali kako drugače ali takrat, ko je treba opraviti predpisane veterinarske preglede po tem zakonu izven rednega delovnega časa, VURS zagotovi dežurstvo ali stalno pripravljenost uradnih veterinarjev.
85. člen
(strokovne naloge in pooblastila uradnih veterinarjev)
(1) Uradni veterinar izvaja strokovne naloge in ima pooblastila iz tega zakona, poleg tega pa ima položaj, pravice, dolžnosti in pooblastila po predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(3) Uradni veterinarji ugotavljajo skladnost oziroma kršitve predpisov po uradni dolžnosti.
(4) Pri izvajanju strokovnih nalog in pooblastil ter uradnega veterinarskega nadzora ima uradni veterinar naslednje pravice in dolžnosti:
1. izvajati veterinarske preglede in uradni veterinarski nadzor po tem zakonu;
3. odrejati predpisane ukrepe v zvezi z boleznimi in zaščito živali;
7. odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti in prepovedati premike;
12. prepovedati rabo oziroma pečatiti poslovne prostore, naprave, priprave in sredstva pri subjektih pod veterinarskim nadzorom, če niso skladni z veterinarsko zakonodajo;
VIII. UPRAVNI POSTOPEK
92. člen
(upravni postopek)
(1) Zoper odločbo uradnega veterinarja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
(2) Pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov. Izjemoma sme organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, dovoliti, da se izvršitev odrejenih ukrepov odloži, če se ugotovi, da bi z izvedbo odrejenega ukrepa nastala nepopravljiva škoda, ki je drugače ni mogoče odvrniti, z odlogom pa zdravje ljudi in živali ni ogroženo.
(3) Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, ima uradni veterinar pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku.
(4) V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
96. člen
(1) Z globo od 400.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
6. ki ne ravna v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona;
8. ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
(5) Z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18., 21., 22., 24., 25. ali 26. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.
Kazenski zakonik
Dvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE
Prenašanje nalezljivih bolezni
188. člen
(1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
Dvaintrideseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE
Mučenje živali
342. člen
Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
Dvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE
Prenašanje nalezljivih bolezni
188. člen
(1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
Dvaintrideseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE
Mučenje živali
342. člen
Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
Zakon o inšpekcijskem nadzoru
I. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.
Inšpekcijski nadzor izvršujejo inšpektorice oziroma inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
IV. POLOŽAJ, PRAVICE IN DOLŽNOSTI INŠPEKTORJEV
16. člen
(varovanje poslovne in druge tajnosti ter tajnosti vira)
Inšpektor mora varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja.
Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.
VI. POSTOPEK PRI OPRAVLJANJU NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
24. člen
(stranke v postopku)
Inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.
Ne glede na določbe zakona o splošnem upravnem postopku mora inšpektor obravnavati tudi anonimne prijave, razen če iz okoliščin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne.
V postopku inšpektorja ima položaj stranke v postopku zavezanec. Vlagateljica oziroma vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.
Zakon o lokalni samoupravi
90.a člen
Če občina ne opravlja ali v nasprotju z zakonom opravlja z zakonom določene naloge iz svoje izvirne pristojnosti, mora pristojno ministrstvo opozoriti pristojni občinski organ in mu predlagati način izvršitve posamezne naloge ter določiti rok.
Če občina ne ravna v skladu z opozorilom in predlogom iz prejšnjega odstavka in pristojno ministrstvo ugotovi, da občina ne zagotavlja skupnih potreb in interesov svojih prebivalcev in bi utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje, mora pristojno ministrstvo občini naložiti izvedbo naloge z odločbo. Če občina ne izvrši odločbe v določenem v roku, jo izvrši ministrstvo v skladu z določbami zakona, ki ureja upravno izvršbo.
Zakon o policiji
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA POLICIJE
3. člen
Naloge policije so:
1. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi
20. člen
Policija mora v okviru zakonskih predpisov tudi brez posebnega pooblastila, določenega v tem ali drugih zakonih, ukreniti vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo varnost, red in mir.
.jpg)
Mačjelovka © 2011 - Vzdrževanje in izvedba Spletna identiteta Optimizacija spletnih strani: Optimizacija.si